Peru Forum ponuja ažurne informacije za popotnike, na njem pa klepetamo tudi o aktualnih dogodkih v Peruju in o bogati kulturni ter naravni dediščini najbolj pisane dežele na svetu.
V potovalni medicini delimo JUŽNO AMERIKO na dva predela, in sicer: severni tropski del (Bolivija, Brazilija, Francoska Gvajana, Gvajana, Paragvaj, Peru, Surinam in Venezuela) ter južni, subtropski del (Argentina, Čile in Urugvaj).
V Južni Ameriki so številne eksotične bolezni podobne tistim v drugih tropskih deželah sveta, nekaj pa je specifičnih za to celino. Kakovost zdravstvenega varstva je v posameznih državah zelo različna, vendar je v vsaki državi nekaj vrhunskih bolnišnic, ki so namenjene tujcem. Velikokrat so večje težave z dostopnostjo do zdravnika, predvsem v džungelskih predelih Amazonke ali v gorskem svetu Andov. V ruralnih podeželskih predelih Južne Amerike je še vedno v ospredju tradicionalna medicina. Tropski del celine sega od obal Tihega oceana prek vrhov Andov (5000 do 7000 metrov nadmorske višine), tropskega deževnega gozda ob Amazonki do savane na severu in jugu.
Tako kot drugod v tropskem svetu imajo tudi tu pomembno vlogo komarji, ki prenašajo povzročitelja malarije, ki je prisotna v vseh desetih državah tropske Amerike. Za izbor zdravila se odloči zdravnik v ambulanti potovalne medicine po posvetu s popotnikom. V deželah Južne Amerike je mogoče kupiti antimalarike tudi v številnih priročnih drogerijah ali na tržnicah brez recepta. Popotnikom vsekakor odsvetujemo takšen nakup, prav tako pa tudi različna zelišča in drevesne gobe ne ščitijo človeka pred malarijo ali jo celo pozdravijo. Ne smemo pozabiti na odvračala z visokim zaščitnim faktorjem in na zaščitne mreže, kadar odhajamo na popotniško različico potepanja po džungli.
Rumena mrzlica je virusna hemoragična mrzlica, ki jo povzročajo flavivirusi in jo v večini primerov prenašajo komarji iz skupine Aedes aegypti. Bolezen se pojavlja le v Afriki in Južni Ameriki. Najboljša zaščita je cepljenje proti rumeni mrzlici, ki je trenutno edino obvezno cepljenje po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije. Potrdilo o cepljenju zahteva večina držav v endemičnem območju ob vstopu v državo, nekatere države ga zahtevajo tudi po prihodu iz endemičnega območja. Cepljenje je priporočljivo za potovanja v endemična območja tudi, če ni uradno zahtevano, saj epidemije lahko izbruhnejo nenapovedano. Pri popotnikih, ki niso cepljeni, je tveganje zelo veliko. Cepivo je izdelano iz oslabljenega virusa; dovolj je en odmerek cepiva. Zaščita traja najmanj 10 let, toliko časa pa velja tudi potrdilo o cepljenju.
K južnoameriškim hemoragijskim mrzlicam spadajo tudi: argentinska, brazilska, bolivijska in venezuelska hemoragična mrzlica. Vse omenjene mrzlice povzročajo virusi iz družine Arenaviridae. Le-ti povzročajo kronično okužbo glodavcev, predvsem miši. Človek se okuži z vdihavanjem izločkov glodalcev. Bolezen se lahko prenaša tudi neposredno s človeka na človeka (npr. s spolnimi odnosi). Inkubacijska doba traja 1 do 2 tedna. Poleg krvavitev je zelo pogosto znamenje tudi prizadetost centralnega živčnega sistema. Cepivo obstaja samo za argentinsko hemoragično vročico.
Denga je razširjena na severnem delu celine, ob vzhodni brazilski obali, ob meji med Argentino, Brazilijo in Paragvajem ter v Peruju.
Ameriška tripanosomoza (Chagajeva bolezen) je bolezen, ki jo povzroča zajedavec Trypanosoma cruzi. S svojimi izločki ga prenašajo različne okužene žuželke, ki živijo v špranjah zidov revnih stanovanjskih hiš in v hlevih z domačimi živalmi. Okužba nastane, ko okuženi izloček pride na sluznico ali poškodovano kožo človeka. Na koži nastane rdeča oteklina, imenovana chagom. Po nekaj dneh se poviša telesna temperatura, pojavijo se utrujenost, bruhanje, povečane bezgavke, kožni izpuščaj ter okvare nekaterih notranjih organov. Po 4 do 8 tednih težave lahko prenehajo spontano. Pri dobri tretjini bolnikov bolezen preide v kronično obliko, za katero je značilna prizadetost srca in prebavil. Za to bolezen ni zdravila. Zdravimo jo z benzidazolom in nifurtimoksom. Najboljša zaščita popotnikov sta zaščita pred vbodom žuželk in pravilna izbira prenočišč na potovanju.
Lišmanioza je bolezen, ki se prenaša s pikom peščenih muh in je razširjena v tropskih deželah. Kožna oblika bolezni se kaže v obliki multiplih kožnih vozličev, velikih do 6 cm, ki pogosto v sredini ulcerirajo. Bolezen je prisotna v Braziliji in Paragvaju, nekoliko manj pa v Venezueli in Kolumbiji. Znaki visceralne oblike bolezni se lahko pojavijo tudi več mesecev po vbodu, in sicer opazimo povišano telesno temperaturo, povečane bezgavke, jetra in vranico ter hujšanje. Najboljša zaščita sta uporaba odvračal in pravilna obutev.
Rečna slepota (onhocerkoza) je bolezen, ki se razvije pri popotnikih, ki so dolgo živeli na endemičnem območju. Okužbo prenašajo mušice, ki med sesanjem krvi v rano spustijo ličinke. Le-te dozorijo v odrasle gliste, ki živijo v podkožnih vozličih. Z oplojevanjem nastane veliko ličink, imenovanih tudi mikrofilarije, ki se razširijo po vsem telesu. Lahko povzročijo tudi sklerorizirajoči keratitis in s tem izgubo vida (rečna slepota). Bolezen je razširjena v posameznih rečnih predelih Ekvadorja, Venezuele, Surinama, Gvajane in severne Brazilije.
Bartoneloza (vročica Oroya) je bolezen, katere povzročitelj je bakterija, ki jo prenaša peščena muha. Pojavlja se v gorskih dolinah Peruja, Ekvadorja in jugozahodne Kolumbije na nadmorski višini od 600 do 2800 metrov. Posamezni primeri kuge se občasno pojavljajo v Braziliji, Boliviji, Ekvadorju in Peruju. Nevarnost shistosomoze je med kopanjem v stoječih vodah Brazilije, Venezuele in Surinama. Kožno razjedo buruli povzroča mikobakterija. Prenos okužbe ni jasen. Razjeda se lahko celi več let in pušča obsežne brazgotine. Pogosta je v Francoski Gvajani.
V Južni Ameriki so zelo pogosta tudi vnetja prebavil, ki jih povzročajo bakterije pa tudi virusi in zajedavci.
Zelo veliko je tveganje za hepatitis A, zato je priporočljivo ustrezno cepljenje.
V Peruju, Ekvadorju, Boliviji in Gvajani je veliko bolnikov, ki imajo tuberkulozo, povzročitelj bolezni pa je že odporen proti različnim zdravilom. Nevarnost za popotnike je v primeru daljšega tesnega stika in življenja z bolniki.
V Južni Ameriki se povečuje tudi število spolno prenosljivih bolezni. Najvišja prevalenca HIV je v Gvajani in Surinamu, hepatitisa B pa v Peruju, Severni Braziliji, Južni Kolumbiji in Venezueli.
V Južni Ameriki steklino prenašajo tudi netopirji.
Poleg vsega je ponekod na tej celini tudi velika nevarnost ugrizov in pikov divjih živali.
Med potovanjem po ameriški celini so za zdravje nevarne tudi kaotične razmere v prometu in kriminal predvsem v velikih mestih.
Višinska bolezen je pogost pojav med popotniki v Južni Ameriki, in sicer ne samo med planinci na klasičnih turah, ampak tudi med turisti, ki pogosto z letalom priletijo na letališča, ki so na visoki nadmorski višini (npr. La Paz). Višinska bolezen je posledica individualnega odziva organizma na pomanjkanje kisika. Sposobnost prilagajanja na okolje z višjo nadmorsko višino se med posamezniki zelo razlikuje. Ko je preseženo področje tolerance, se pojavijo znamenja, ki jih označujemo kot višinska bolezen. To so slabost, bruhanje, glavobol, oteženo dihanje in razdražljivost. Življenje ogrožata višinski pljučni edem in višinski možganski edem. Ob pojavu znamenj višinske bolezni je nujen takojšen spust, kajti nadaljevanje vzpona bi bilo lahko smrtno nevarno. Poiskati je treba tudi zdravniško pomoč. Višinsko bolezen preprečujemo s postopnim oziroma počasnim vzponom. Piti moramo dovolj tekočine, dosledno pa se izogibamo alkohola. Sopotniki naj se med seboj opazujejo, saj bodo drug pri drugem hitreje opazili začetna znamenja višinske bolezni.
____________________
Uff, mi je kar slabo postalo, ko sem tole brala
O zdravstveni oskrbi v Limi pa imamo tule še eno temo.
Nazadnje urejal/a Dachita 08 Avg 2009 21:04; skupaj popravljeno 2 krat
Pridružen/-a: 09.04. 2009, 17:43 Prispevkov: 380 Kraj: Lima - Miraflores
Objavljeno: 22 Jul 2009 00:15 Naslov sporočila:
Kaj vzeti s seboj na pot:
-Najpogostejsa nevsecnost na potovanju so prebavne motnje. V vecjih mestih (Lima, Cusco, Arequipa, Trujillo) imajo vodovod. Tu vam ni treba tako zelo skrbeti glede prehrane (solate itd.), razen, ce niste pretirano obcutljivi, se pa naceloma povsod priporoca uzivanje usteklenicene vode. V manjsih krajih, sploh na severu v tropskem pasu in v dzungli se je dobro izogibati neolupljenega sadja in zelenjave ter ledu. Tudi zobe si je v teh krajih priporocljivo umivati z ustekleniceno vodo, ce ste zelo obcutljivi.
Na pot vzemite kaksne tabletke proti diareji npr. Linex, sicer pa imajo v vsaki perujski lekarni bolj ucinkovita sredstva za tovrstne tezave, in ce ne greste nekam res "bogu za hrbtom" vam ni treba skrbeti. Baje pri prebavnih motnjah pomaga tudi uzivanje oglja.
-Drugi najvecji problem na poti so insekti, predvsem na severni obali in v dzungli. Najzanesljivejsa zascita pred piki in boleznimi, ki jih insekti prenasajo, je seveda dober repelent. Dober repelent pa je tak, ki ima cim visjo vsebnost deeta. Osebno priporocam tega:
-Sonce je zelo nevarno, sploh v tropih in v visokogorju. Na pot vzemite kremo z visokim faktorjem.
-Vcasih na potovanju po Peruju ne moremo skrbeti za osebno higieno, kot bi hoteli. Za osnovne potrebe na poti priporocam otroske vlazne robcke
in kaksno dezinfekcijsko sredstvo za roke. V obliki gela ga boste dobili v vsaki lekarni ali supermarketu v vecjih mestih.
-V primeru bolecin, prehlada ali gripe vzemite lekadol oz. analgetik na bazi paracetamola. Sama ponavadi kupujem Tapsin, podoben lekadolu v prahu z vitaminom C, torej paracetamol z askorbinsko kislino.
-Ce se bojite visinke bolezni, pred vzponom cim manj jejte in ne pijte alkohola. Lahko vzamete tudi kaksno tabletko Aspirina, ki redci kri, in je tudi sestavinsko blizu tabletam Sorochipill (na voljo v vsaki perujski lekarni), ki lajsa simptome visinske bolezni in se lahko uziva tudi preventivno.
To je bolj ali manj vse, mogoce vam prav pride se kaksen obliz
Pridružen/-a: 09.04. 2009, 17:43 Prispevkov: 380 Kraj: Lima - Miraflores
Objavljeno: 30 Sep 2009 15:50 Naslov sporočila:
Trenutno sem v kontaktu z Aurorito in Tino, ki zastrupljeni lezita v Piscu
Sklepam, da sta se zastrupili v Piscu ali v Ici, zato bom izpostavila tudi to obmocje, ki je bilo mocno poskodovano v potresu leta 2007 in doslej niso se skoraj nic obnovili, poskodovane oz. unicene so bile tudi vodovodne napeljave, zato je tu nevarnost okuzbe visja. In ce pristejemo se neobremenjevanje lokalnih prebivalcev s higieno ... Tu je zelo pomembno, da se izogibamo solat in neolupljenega sadja. Prav solate so najveckrat krivec teh nevsecnosti, lahko se pa okuzite tudi tako, da nevede z rokami kaj zanesete v usta ali pa pri umivanju zob. Simptomi bakterijske zastrupitve so: bruhanje, driska, slabost, bolecine v misicah in glavi, tresenje, vrocina.
V takem primeru boste potrebovali:
1. tablete zoper diarejo
2. antibiotike za prebavila, npr. furazolidon, ki deluje tudi na kolero
3. tablete za pomiritev zelodca, ki ustavijo bruhanje in zelodcne krce
4. paracetamol zoper bolecine in vrocino
Pijte veliko tekocine - predvsem vode in caja (je pa tudi caj lahko nevaren, saj naj bi voda za pripravo le-tega vrela najmanj 10 minut). Priporocam raje koko kot kamilice. Koka je nevtralizator in deluje antisepticno ter kot blag analgetik, kamilica pa zna pri mnogih delovati tudi drazece. Jaz sploh ne uporabljam kamilice, odkar poznam koko Zelo pomagajo juhe in caldo de pollo ali caldo de gallina dobite prakticno povsod, sicer pa osoljen pust riz in kuhan ali na zaru pecen piscanec. Izogibajte se mascobi, ker ta dodatno razdrazi zelodec. Tudi sadni sokovi npr. pomarancni lahko dodatno obremenijo zelodec in vzpodbujajo bruhanje (ceprav meni osebno v takih primerih prav pomarancni sok ugaja in se mi zdi, da mi tudi pomaga izboljsati pocutje). Zraven pojejte tudi kak slan kreker ali prepecenec.
V kolikor se stanje v par dneh ne izboljsa, je treba obiskati zdravnika in
se pripraviti na infuzijo.
Se nekaj linkov na temo kontaminirane vode v Peruju:
Pridružen/-a: 09.04. 2009, 17:43 Prispevkov: 380 Kraj: Lima - Miraflores
Objavljeno: 27 Okt 2009 18:27 Naslov sporočila:
Bom kar skopirala mail, ki mi ga je danes poslala aurorita. Punci sta imeli res smolo:
"Diagnoza: Shigella flexneri
http://en.wikipedia.org/wiki/Shigellosis
Danes sem koncno dobila antibiotike. Tina se vedno caka na izvide blata, tako da pri njej zdravljenje se ne poteka. Vceraj na klinicnem so ji spet samo infuzijo dali.áPa res lahko clovek crknes vmes... Sva cisto izmuceni (tekoca driska po 30x na dan), zdehidrirani, izguble tezo, skratka brez energije in volje:((
á
Zaenkrat nisva okuzli se nobenga - no, vsaj noben ne jamra... Sicer pa panicno steriliziram wc in res skrbim za higieno.
Lokal, kjer sva jedli: Desert Nights Hostelling International
Ni nujno, da sva ravno tam s hrano to dobili... lahko je blo seveda kjerkoli (pri umivanju zob, rokovanju s kom...).
á
Kontaktirala sem ze eno Kanadcanko in zdravnika Avstralca, smo se spoznali v oazi... in cakam njihove odgovore, ce je z njimi vse ok."
Upam, da se punci cim prej pozdravita. Grozno, res ... Pa sploh nisem poznala te bakterije in baje je visoko nalezljiva.
Spomnila sem se se na nevarnost salmonele:
V najbolj perujskem koktejlu - pisco sour - je jajcni sneg - torej surov beljak, ki zna seveda biti nevaren.
Okuzen pa zna biti tudi v Peruju zelo priljubljen piscanec na raznju (pollo a la brasa). Preverite, da je dobro pecen in ne jejte delov, ki so roza barve!
Nazadnje urejal/a Dachita 28 Okt 2009 16:06; skupaj popravljeno 1 krat
Hotela sem samo še dodati to, da sem malo primerjala cene za zavarovanje v tujini in če me spomin ne vara, je pri Vzajemni osnovno kritje nekoliko cenejše, za npr. 90 dni okrog 66 eur, pri Corisu pa okrog 72eur.
Naj še opišem, kako je ravnalo naše zdravstvo v mojem primeru.
Naslednji dan po vrnitvi iz Peruja sem obiskala dežurno ambulanto (driska 1 teden). Doktor je diagnosticiral "potovalno drisko" in povedal, da se mi bo najverjetneje flora uravnala sama po sebi. Na analizo smo poslali blato, saj v krvi ni pokazalo ničesar.
Po enem tednu je prišel negativni izvid za blato (neg. tudi na šigelo). Driska je trajala že 2 tedna. Vmes izboljšave ali celo zaprtje, potem pa spet drastično poslabšanje - krči, napet trebuh, zelo živahna peristaltika, izločanje sluzi, utrujenost, slabost po zaužitju hrane, ...
Ko traja driska že 3 tedne, me napotijo na infekcijsko kliniko. Spet samo oddaja blata in nobenega zdravljenja. Po enem tednu izvid, tokrat pozitiven. Končno, po 4ih tednih trpljenja, dobim antibiotike (Ciprinol 500 mg).
Blato je treba oddati večkrat Vztrajajte pri tem! Napotnica za patogene bakterije, viruse, parazite in kriptosporidij!
Poznam primere, ko tudi večkratne analize niso pokazale ničesar (lahko da gre za nekaj zelo eksotičnega). Nekaterim je zadeva izzvenela, ena punca pa je imela črevesne težave 6 mesecev, pomagala ji je alternativna medicina - homeopat.
Tako da jaz sem načeloma vesela, da so mi odkrili tega hudiča in da se končno pozdravim.
Sopotnica pa žal še vedno čaka na analizo blata. Dokler se tudi pri njej ne potrdi ta bakterija, ji zdravniki ne predpišejo nič... čeprav obstaja zelo velika verjetnost, da gre za isti primer kot pri meni...
Upam Aurorita da sta se s sopotnico že popolnoma pozdravili.
Jaz sem imela letos po vrnitvi iz Peruja prvič zdravstvene težave, ki so se začela že dober teden preden sem se vrnila v Slovenijo vrhunec pa doživele ravno na dan vrnitve, tako da sem imela res obupno potovanje nazaj v domovino in predvsem zeeelo naporno (slabost, krči, driska,...) .
Imela sem zelo podobne simptome, kot vidve, le da ne v tako hudi obliki oziroma toliko časa.
Zdravnik mi je postavil enako diagnozo "potovalna driska" in mi prav tako povedal kot tebi, da se mi bo flora uravnala sama po sebi, kar se je v mojem primeru v 14 dneh tudi zgodilo.
Zdravili so me pa samo z medicinskim ogljem.
Objavljeno: 11 Nov 2009 22:21 Naslov sporočila: Prebavne motnje
Lep pozdrav
Tudi jaz sem imel nekaj zdravstvenih težav. Po domače drisko, nekaj sem pojedel v Boliviji. Upam, da imam ta teden zadnje znake ker se mi počasi umirja.
Janez
Pridružen/-a: 09.04. 2009, 17:43 Prispevkov: 380 Kraj: Lima - Miraflores
Objavljeno: 11 Nov 2009 22:55 Naslov sporočila:
Se je ze kdo zdravil s kaksnimi probioticnimi tabletami?
Tudi jaz imam kdaj take tezave na poti in racunam, da jih bom iemal tudi v prihodnje , sploh v bolj zanemarjenih krajih in ker se ravno v takih krajih ne dobi izdelkov kot so probioticni jogurti sem razmisljala, da bi si nabavila kaksne tablete z "dobrimi" bakterijami, da bi hitreje vzpostavila ravnovesje.
Jaz sem jemala kapsule GRANOFLOR. Menda je dober tudi LEPICOL, ki pa ga piješ.
In še en povzetek iz knjige 1001 domače zdravilo, založbe Reader's Digest, str. 90:
Še pred odhodom v tujino začnite dvakrat na dan uživati kapsule acidofilusa. Tako boste povečali število koristnih bakterij v prebavnem traktu. Uživajte jih tudi na potovanju. Upoštevajte navodila in priporočene odmerke, zapisane na steklenički. Prepričajte se, da uživate žive bakterije.
Pridružen/-a: 09.04. 2009, 17:43 Prispevkov: 380 Kraj: Lima - Miraflores
Objavljeno: 21 Nov 2009 17:43 Naslov sporočila:
Pa se ti zdi, da pomagajo? Skoditi verjetno ne more, pa koristno je tudi za zenske, ki se nam ob padcu odpornosti na poti lahko porusi tudi flora "tam spodaj" (srbecica, pekocina ...). To, da moramo paziti, da so bakterije zive, se verjetno nanasa na rok uporabnosti? Koliko pa imajo te stvari rok? Da vidim, ce se sploh splaca to imeti na zalogi.
Ja, sigurno so probiotiki prava stvar, še posebej za vzpostavljanje oz. uravnavanje flore. Meni so pomagali. V skupino probiotikov spada tudi Linex. Tistega verjetno imaš na zalogi...
Farmacevti probiotike vedno pogosteje svetujejo zlasti:
- za krepitev odpornosti pri otrocih in odraslih,
- kot pomoč pri zdravljenju z antibiotiki povzročenih, infekcijskih ali potovalnih drisk,
- pri zdravljenju sindroma razdražljivega črevesja (vetrovi, napihnjenost, neredna prebava),
- pri lajšanju težav zaradi alergij, pri atopijskem dermatitisu.
Nekatere raziskave navajajo ugodne učinke probiotikov tudi pri lajšanju želodčnih težav, ki jih povzroča Helicobacter pylori, pri ponavljajočih se vnetjih sečil ali glivičnih vaginitisov ter lajšanju težav zaradi laktozne intolerance.
(Vir: http://www.lekarnar.com/izdelki/granoflor-kapsule)
Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
Stran 1 od 1
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
Zelo pomagajo juhe in caldo de pollo ali caldo de gallina dobite prakticno povsod, sicer pa osoljen pust riz in kuhan ali na zaru pecen piscanec. Izogibajte se mascobi, ker ta dodatno razdrazi zelodec. Tudi sadni sokovi npr. pomarancni lahko dodatno obremenijo zelodec in vzpodbujajo bruhanje (ceprav meni osebno v takih primerih prav pomarancni sok ugaja in se mi zdi, da mi tudi pomaga izboljsati pocutje). Zraven pojejte tudi kak slan kreker ali prepecenec.
Vztrajajte pri tem! Napotnica za patogene bakterije, viruse, parazite in kriptosporidij!
in da se končno pozdravim.
