Peru Forum ponuja ažurne informacije za popotnike, na njem pa klepetamo tudi o aktualnih dogodkih v Peruju in o bogati kulturni ter naravni dediščini najbolj pisane dežele na svetu.
Objavljeno: 21 Dec 2009 18:48 Naslov sporočila: La puna oz. altiplano - Puno, Titicaca, Juliaca
Zelo v lepem spominu mi je ostal tudi otok Amantani na Titicaci, kjer smo spali pri domačinih.
(enostavno vzamete aranžma pri turistični agenciji npr. v Punu, katera je povezana s temi domačini)
Lepo so nas postregli s kosilom, večerjo in zajtrkom, takrat sem prvič jedlo kvinojo. Sicer pa so obroki brezmesni.
Vodili so nas po otoku in nas dobesedno spustili v svoja življenja. Zanimiva je bila ženska odbojka, igrale so v kiklah O odbojki pa raje ne bi...
Zvečer so nas peljali na ples. Ni bila nobena salsa, ampak zelo preprosti koraki. Oblekli so nas v narodno nošo. Ker sem visoke postave, niso našli zame nobenega ženskega kostuma in so mi nadeli moški pončo.
Sobe so bile preproste, brez elektrike, podboj vrat visok 140 cm, postelje pa tudi zelo kratke. Moje dolge noge so bingljale čez Sklepam, da je bila to sobica otrok, ki so že odšli od doma.
Žal mi je, da ne znam boljše španščine. Sporazumevanje je bilo tako praktično nemogoče. Vsi so pa bili zelo prijazni. In za njih je to zelo pomemben dogodek, ko gostijo turiste.
Dachita - družini imam namen poslali pismo s fotografijami. Bi te lahko prosila za kakšen prevod krajšega pisemca?
Pridružen/-a: 09.04. 2009, 17:43 Prispevkov: 380 Kraj: Lima - Miraflores
Objavljeno: 21 Dec 2009 19:11 Naslov sporočila:
Ja, seveda!
Tudi mi smo enkrat spali na Amantaniju. In imam prav tako izkušnjo kot ti, le da se nismo tako spoprijateljili z družino. Bili so precej zadržani ljudje. Po priporočilih agentov smo jim podarili sadje, sladkarije, igračke in coca-colo. Tam so razmere res skromne. Razgled pa imajo fantastičen , sploh ob sončnem zahodu je čudovit pogled na jezero - pa tako veliko je, da izgleda kot morje ... Spomnim se trgovinice, v kateri smo kupili baterije za svetilke - saj je otok brez razsvetljave (vsaj nekaj let nazaj je bilo tako). V ilovnati uti z vrati visokimi 140cm je pri leseni mizici v soju sveče sedela starka, zraven na polički pa je bilo nekaj zavitkov sladkorja, soli in baterij. Filmska scena ... Takrat so nam rekli, da so jim napeljali elektriko - smo tudi videli napeljave, ampak da se je ljudje bojijo - poleg tega, da je zanje tako ali tako predraga
Aja, takrat nam je bilo rečeno, da vsaka družina dobi turiste vsake 3 mesece (če se prav spomnim) - kar me je kar šokiralo. Zato je tisti dan zanje zelo pomemben, saj dobijo nekaj denarja v družinsko blagajno. Za nas je čisto nepojmljivo, da lahko tisti drobiž nekomu toliko pomeni.
Večino hrane si pridelajo sami in njihova prehrana temelji predvsem na krompirju, oki in kvinoji, pa sir delajo iz ovčjega mleka in tu pa tam kakšno jagnje pospravijo. Za pitje so nam dajali vročo vodo z vejico munie, ki je pogosta rastlina v tistih koncih in ima močno, prijetno aromo.
Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
Stran 1 od 1
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
O odbojki pa raje ne bi...
Sklepam, da je bila to sobica otrok, ki so že odšli od doma.
, sploh ob sončnem zahodu je čudovit pogled na jezero - pa tako veliko je, da izgleda kot morje ... Spomnim se trgovinice, v kateri smo kupili baterije za svetilke - saj je otok brez razsvetljave (vsaj nekaj let nazaj je bilo tako). V ilovnati uti z vrati visokimi 140cm je pri leseni mizici v soju sveče sedela starka, zraven na polički pa je bilo nekaj zavitkov sladkorja, soli in baterij. Filmska scena ... Takrat so nam rekli, da so jim napeljali elektriko - smo tudi videli napeljave, ampak da se je ljudje bojijo - poleg tega, da je zanje tako ali tako predraga 
